Da ne bo (preveč) zeblo!

 Ko sem se lani septembra odpravljal na Manaslu nisem imel skrbi s puhasto obleko in višinskimi čevlji. Šel sem na podstrešje in iz plastičnega soda potegnil puhaste hlače, bundo in rokavice vse od avstrijskega proizvajalca Carinthia ter čevlje Millet. Dvanajst let je minilo odkar sem našteto, po uspešno zaključeni odpravi na 8051m visoki Broad Peak, skrbno spravil na varno. Oprema je izgledala skorajda kot nova. A ko so se čevlji soočili z vlago se je začela srebrna prevleka notranjega vložka luščiti. Seveda to ni imelo pomembnega vpliva na uporabnost čevljev, a me je ob vzpenjanju na gori vseeno vznemirjala misel, da bi se lahko odlepil tudi kak bolj vitalen del čevlja. Na primer podplat! Že pred zaključkom odprave sem se odločil, da čevljev ne bom nosil nazaj domov. Pred odhodom iz baze  sem čevlje podaril mlademu Šerpi Tenji. Fant se je pridobitve seveda nadvse razveselil. Sam jih sicer ne bi mogel nositi saj so mu bili močno preveliki, a ne dvomim, da jih je spravil v denar ali v uspešno blagovno menjavo. 

Kljub temu, da za  razliko od čevljev, puhasta obleka ni kazala znakov starosti sem se odločil, da za Everest, ki je še za dobrih osemsto metrov višji, kupim novo.  Uporabne lastnosti se obleki in opremi s starostjo slabšajo, tudi če ni  v uporabi!

Ker tovrstne opreme trgovci  ne držijo na zalogi se je pojavil problem dobavljivosti, a danes sem si vendarle oddahnil!

Odločil  sem se za  višinske čevlje La Sportiva Olympus Mons Cube. Čevlji so tehnično dovršeni in v primerjavi s tovrstnimi čevlji drugih proizvajalcev lažji. Puhasta obleka - pajac pa je Milletov. Ni ravno med cenejšimi, a je bil edini pogojno dobavljiv v moji številki in kratkem terminu.

Včeraj mi je zavarovalnica Global rescue potrdila tudi zavarovanje za helikoptersko reševanje na visokih višinah. Lani sem zavarovanje uredil preko  avstrijskega Alpenverein. Letos pa mi je njihova zavarovalnica odgovorila, da ekstremnih odprav ne zavarujejo? Zavarovalnice ne rade sprejemajo tovrstne rizike. Premalo je klientov in previsoki potencialni stroški reševanja. 

Največje stvari pred odpravo so tako pod streho. Sedaj pa bo treba skupaj spraviti še tisoč in eno majhno stvar in vse skupaj zložiti v dovoljeno težo prtljage. Prevoznik Turkish Airlines je kar toleranten, saj dovoli 30kg redne prtljage, ki je lahko tudi v dveh kosih, dodatno 20kg športne prtljage - smučarska torba in 7 kg ročne prtljage. Skupaj 57kg kar bo ob skrbi izbiri opreme, obleke in drugih nujnih stvari moralo zadostovati za dva meseca v Nepalu!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Everest 23

Slika
Začetek zgodbe ... Da so gore nekaj resnično veličastnega in so namenjene le najbolj pogumnim sem spoznal, ko mi je bilo vsega pet let. Naša družinica se je takrat povzpela na najvišjo goro v Sloveniji, na Triglav.  Kljub temu, da so me kratkonogega in mlečnozobega hribovca vsi planinci spodbujali in mi na vrhu čestitali nepoznani ljudje, pa se pravega pomena svojega dejanja takrat še nisem zavedal. Spoznanje je sledilo nekaj dni pozneje, ko sem, ravno zaradi omenjenega vzpona z zamudo prvič vstopil v vrtec.  Pozneje moja najljubša vzgojiteljica Marička me je vzdignila visoko na stol in svojim novim prijateljem sem pripovedoval o svojem podvigu. Marička, velika ljubiteljica gora me je povzdignila tako visoko, da sem se počutil neizmerno pogumnega in ponosnega. V očeh prijateljev iz skupine sem gotovo postal nadzemni junak.   Trdno sem se odločil, da moram tak podvig še ponoviti. Letos bom dopolnil šestdeset let in čas je da se podam še najvišji gori na svetu na proti. Mt. Everest Mt. E
Preberite več

Everest 23 - Druga aklimatizacijska rotacija.

Slika
                                                                                                                      Jetija ni doma! Prvi majski dnevi so v bazi pod Everestom minili v znamenju slabega vremena. Sneg je pobelil naše šotore. Sprva me slabo vreme ni motilo. Tako ali tako sem pred drugo aklimatizacijsko rotacijo potreboval nekaj dni počitka. A kljub temu, da imamo na tokratni odpravi v bazi udobno jedilnico in standard, ki si ga na prejšnjih odpravah niti zamisliti nismo mogli, sem imel posedanja hitro dovolj. Toliko bolj, ker je nadležen mraz na višini 5400m, tako rad zlezel v moje prste na nogah in pa ob dejstvu, da so moji kolegi, s katerimi sem se družil prve dni, s helikopterjem odleteli na počitek v nižje ležeči Narche Bazar ali celo Kathmandu.   Večina namenjenih na Everest ali Lhotse opravi en rotacijo na gori, nato pa se nameni na počitek v nižje ležeče kraje, kjer se organizem hitreje regenerira od prestanih naporov. Nato se vrnejo v bazo in ob primernem vremenu
Preberite več

Everest 23 - Prva aklimatizacijska rotacija.

Slika
  Pred končnim poizkusom vzpona na vrh sem si zamislil vsaj dve aklimatizacijski rotaciji. Zato sem si želel prvo opraviti čim prej. Na poti do baznega tabora pod Mt. Everestom je vse potekalo kar tekoče. Trek od Lukle do baznega kampa sem, za razliko od ostalih, skrajšal za dva dni. Natanko devet dni po tem, ko sem na brniškem letališču sedel na letalo sem bil že v baznem taboru pod Everestom na višini 5400m. Tu pa se je tempo močno zmanjšal. Agencija Seven summit track, je največja in najmočnejša organizatorka vzponov na himalajske osemtisočake. Z njimi sem se dogovoril, da bom lahko na gori delal po svojem programu in koristil vso njihovo podporo in logistiko. Vse lepo in prav, a kaj kmalu se je pokazalo, da njihova logistika - beri šotori na gori, niso usklajeni z mojimi predvidenimi rotacijami. Kar devet dni je minilo od mojega prihoda v bazni tabor pa do, za Šerpe zelo pomembne Puje, ko Lama pride in posveti tabor ter vse nas, ki se bomo namenili na goro. Šele z zaključenim obred
Preberite več