Objave

Everest 23 - Druga aklimatizacijska rotacija.

Slika
                                                                                                                      Jetija ni doma! Prvi majski dnevi so v bazi pod Everestom minili v znamenju slabega vremena. Sneg je pobelil naše šotore. Sprva me slabo vreme ni motilo. Tako ali tako sem pred drugo aklimatizacijsko rotacijo potreboval nekaj dni počitka. A kljub temu, da imamo na tokratni odpravi v bazi udobno jedilnico in standard, ki si ga na prejšnjih odpravah niti zamisliti nismo mogli, sem imel posedanja hitro dovolj. Toliko bolj, ker je nadležen mraz na višini 5400m, tako rad zlezel v moje prste na nogah in pa ob dejstvu, da so moji kolegi, s katerimi sem se družil prve dni, s helikopterjem odleteli na počitek v nižje ležeči Narche Bazar ali celo Kathmandu.   Večina namenjenih na Everest ali Lhotse opravi en rotacijo na gori, nato pa se nameni na počitek v nižje ležeče kraje, kjer se organizem hitreje regenerira od prestanih naporov. Nato se vrnejo v bazo in ob primernem vremenu

Everest 23 - Prva aklimatizacijska rotacija.

Slika
  Pred končnim poizkusom vzpona na vrh sem si zamislil vsaj dve aklimatizacijski rotaciji. Zato sem si želel prvo opraviti čim prej. Na poti do baznega tabora pod Mt. Everestom je vse potekalo kar tekoče. Trek od Lukle do baznega kampa sem, za razliko od ostalih, skrajšal za dva dni. Natanko devet dni po tem, ko sem na brniškem letališču sedel na letalo sem bil že v baznem taboru pod Everestom na višini 5400m. Tu pa se je tempo močno zmanjšal. Agencija Seven summit track, je največja in najmočnejša organizatorka vzponov na himalajske osemtisočake. Z njimi sem se dogovoril, da bom lahko na gori delal po svojem programu in koristil vso njihovo podporo in logistiko. Vse lepo in prav, a kaj kmalu se je pokazalo, da njihova logistika - beri šotori na gori, niso usklajeni z mojimi predvidenimi rotacijami. Kar devet dni je minilo od mojega prihoda v bazni tabor pa do, za Šerpe zelo pomembne Puje, ko Lama pride in posveti tabor ter vse nas, ki se bomo namenili na goro. Šele z zaključenim obred

ZAKAJ EVEREST?

Slika
  Poslovil sem se od moje Katje in se namenil do pregleda osebne prtljage. Sam. Čuden občutek. Še nikoli nisem na odpravo odhajal sam. Veliko časa bom imel za svoje misli. Zakaj Everestu na proti? Za najvišjo goro na svetu sem prvič slišal v četrtem razredu osnovne šole. Na zaključnem izpitu Planinske šole je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje katera je najvišja gora na svetu, koliko je visoka in kdo jo je prvi preplezal?  Med predavanji me je vsebina tako zelo pritegnila, da mi je bil odgovor lahek. Od  takrat sem vedno zastrigel z ušesi kadar je beseda nanesla na Mt. Everest. Z zanimanjem sem spremljal vedno nove podvige, ki so se odvijali na pobočjih in grebenih gore vseh gora. A da bi sam odšel do nje pa zelo dolgo nisem resneje pomislil. Sprva se mi je zdelo, da je vendarle predaleč in je preveč visoka. Ko sem bil v najaktivnejših alpinističnih letih sem se posvečal strmim stenam in težkim smerem. S prijatelji alpinisti sem delil mnenje, da zbiratelji osemtisočakov sploh ni

ZADNJA TURA S TURNIMI RITMI PRED ODHODOM

Slika
  Najboljši trening za odprave v Himalajo so ture v gorah pri nas, v podobnih razmerah, kot bodo na odpravi, ki te čaka. Čim več višinskih metrov, s težkim nahrbtnikom, po možnosti v globokem snegu s tempom, ki nabije srčni utrip in pospeši dihanje. To seveda ni tehnično težko plezanje, ko počasi pridobivaš na višini. Pri delikatnem plezanju premalo delajo pluča in srce, prepočasi pridobivaš višino in nenazadnje tako tehnično zahtevnega plezanja tam okoli 8000m visoko gotovo ne bo. Leta 2012, ko sem se pripravljal za odpravo na Broad Peak, sem se po naključju na zimsko turo s smučmi podal z navdušenimi obiskovalci gora na smučeh, ki so povezani v društvu Turne riti. Takrat sem spoznal, da so ture na smučeh s treniranimi prijatelji,   zelo dober trening za odprave v izvenevropska gorovja. Zato so ture s Turnimi ritmi obvezni program mojih priprav. Danes smo bili še zadnjič pred mojim odhodom na pot na skupni turi. Iz doline Belske Kočne smo se povzpeli na Jezersko sedlo in 2108m visok

Da ne bo (preveč) zeblo!

Slika
 Ko sem se lani septembra odpravljal na Manaslu nisem imel skrbi s puhasto obleko in višinskimi čevlji. Šel sem na podstrešje in iz plastičnega soda potegnil puhaste hlače, bundo in rokavice vse od avstrijskega proizvajalca Carinthia ter čevlje Millet. Dvanajst let je minilo odkar sem našteto, po uspešno zaključeni odpravi na 8051m visoki Broad Peak, skrbno spravil na varno. Oprema je izgledala skorajda kot nova. A ko so se čevlji soočili z vlago se je začela srebrna prevleka notranjega vložka luščiti. Seveda to ni imelo pomembnega vpliva na uporabnost čevljev, a me je ob vzpenjanju na gori vseeno vznemirjala misel, da bi se lahko odlepil tudi kak bolj vitalen del čevlja. Na primer podplat! Že pred zaključkom odprave sem se odločil, da čevljev ne bom nosil nazaj domov. Pred odhodom iz baze  sem čevlje podaril mlademu Šerpi Tenji. Fant se je pridobitve seveda nadvse razveselil. Sam jih sicer ne bi mogel nositi saj so mu bili močno preveliki, a ne dvomim, da jih je spravil v denar ali v

Everest 23

Slika
Začetek zgodbe ... Da so gore nekaj resnično veličastnega in so namenjene le najbolj pogumnim sem spoznal, ko mi je bilo vsega pet let. Naša družinica se je takrat povzpela na najvišjo goro v Sloveniji, na Triglav.  Kljub temu, da so me kratkonogega in mlečnozobega hribovca vsi planinci spodbujali in mi na vrhu čestitali nepoznani ljudje, pa se pravega pomena svojega dejanja takrat še nisem zavedal. Spoznanje je sledilo nekaj dni pozneje, ko sem, ravno zaradi omenjenega vzpona z zamudo prvič vstopil v vrtec.  Pozneje moja najljubša vzgojiteljica Marička me je vzdignila visoko na stol in svojim novim prijateljem sem pripovedoval o svojem podvigu. Marička, velika ljubiteljica gora me je povzdignila tako visoko, da sem se počutil neizmerno pogumnega in ponosnega. V očeh prijateljev iz skupine sem gotovo postal nadzemni junak.   Trdno sem se odločil, da moram tak podvig še ponoviti. Letos bom dopolnil šestdeset let in čas je da se podam še najvišji gori na svetu na proti. Mt. Everest Mt. E