EVEREST 23 - Andrej Gradišnik

  Poslovil sem se od moje Katje in se namenil do pregleda osebne prtljage. Sam. Čuden občutek. Še nikoli nisem na odpravo odhajal sam. Veliko časa bom imel za svoje misli. Zakaj Everestu na proti? Za najvišjo goro na svetu sem prvič slišal v četrtem razredu osnovne šole. Na zaključnem izpitu Planinske šole je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje katera je najvišja gora na svetu, koliko je visoka in kdo jo je prvi preplezal?  Med predavanji me je vsebina tako zelo pritegnila, da mi je bil odgovor lahek. Od  takrat sem vedno zastrigel z ušesi kadar je beseda nanesla na Mt. Everest. Z zanimanjem sem spremljal vedno nove podvige, ki so se odvijali na pobočjih in grebenih gore vseh gora. A da bi sam odšel do nje pa zelo dolgo nisem resneje pomislil. Sprva se mi je zdelo, da je vendarle predaleč in je preveč visoka. Ko sem bil v najaktivnejših alpinističnih letih sem se posvečal strmim stenam in težkim smerem. S prijatelji alpinisti sem delil mnenje, da zbiratelji osemtisočakov sploh ni

  Najboljši trening za odprave v Himalajo so ture v gorah pri nas, v podobnih razmerah, kot bodo na odpravi, ki te čaka. Čim več višinskih metrov, s težkim nahrbtnikom, po možnosti v globokem snegu s tempom, ki nabije srčni utrip in pospeši dihanje. To seveda ni tehnično težko plezanje, ko počasi pridobivaš na višini. Pri delikatnem plezanju premalo delajo pluča in srce, prepočasi pridobivaš višino in nenazadnje tako tehnično zahtevnega plezanja tam okoli 8000m visoko gotovo ne bo. Leta 2012, ko sem se pripravljal za odpravo na Broad Peak, sem se po naključju na zimsko turo s smučmi podal z navdušenimi obiskovalci gora na smučeh, ki so povezani v društvu Turne riti. Takrat sem spoznal, da so ture na smučeh s treniranimi prijatelji,   zelo dober trening za odprave v izvenevropska gorovja. Zato so ture s Turnimi ritmi obvezni program mojih priprav. Danes smo bili še zadnjič pred mojim odhodom na pot na skupni turi. Iz doline Belske Kočne smo se povzpeli na Jezersko sedlo in 2108m visok